nedelja, 10. januar 2010

Zimske radosti







Uf, ja... dolgo časa je minilo odkar sva nazadnje pisala tukaj. Pa kaj ko preprosto ni bilo časa. Chilly je pač Chilly in potrebuje 100% pozornost, ko je buden. Kar pomeni neprestano ponavljanje trikcev (za salamo seveda in to izključno tiste ki mu ustrezajo v vsakršnem pogledu), učenje novih zanimivih in obvezno atraktivnih in ne prezahtevnih trikcev, skakanje in miganje okoli njega, čohanje in metanje igrač in zanj zelo priljubljeno norenje po vrtu...

Nekako se mi dozdeva da končno premagujeva to tečno obdobje pubertete :)
Kar velja predvsem zanj, bi imeli morda za pripomniti moji starši...
Odpoklic, ki je med pasjo puberteto izginil brez sledu se nama nekoliko povrača, a še vedno si ga nekako ne upam spustiti na neograjenem prostoru. Visok sneg nama pri učenju le-tega sicer precej pomaga. Včeraj sem ga dala v sneg in se je začuda držal manj kot en meter za mano... Niti ni pogledal v drugo smer. Morda zato, ker mu ta čuden a strašno zabaven sneg kljub vsemu ni nekaj "normalnega".

Čez sneg skače kot kakšna srnica. V bundici seveda. In, ah ta sneg.
V svojem pasjem norenju Chilly niti ne opazi, da se spreminja v pravo snežno kepo. Kepice snega se namreč prijemljejo na njegovo dlako in potem jih je strašno neprijetno spravljati iz pasjega kožuha. Potem pa je jok in stok in grizenje in... topla kopel :)
In potem grozovito fenanje in izmikanje, ter brisanje z brisačami in pucanje ušes in mazanje tačk in tako naprej. Zimske radosti pač.

Torej kako preživljava prvi teden novega leta? Ah, super. Predvsem za njega. Gospoda Kavalirja.
Sneg je namreč strašno fina stvar in vsakodnevni daljši sprehodi po zasneženem gozdu so res krasno krasni. Če bi mi usaj uspelo posneti kakšne krasno krasne snežne slike, ne pa samo rjavih zmazkov z ušesi na beli podlagi.
Počasi bom morala zaključiti, saj danes še nisva opravila "tadolgega" sprehoda, noč pa se že tihotapi na nebo. In Chilly mi poskuša dopovedati, da naju dan pač ne bo čakal dokler jaz ne napišem svojih pasjih pripovedi.

Torej naj zaklučim, da Chilly-a ne bo kar pobralo od samega hudega, medtem ko čaka da se končno zmigam in ga odpeljem ven.
In če se prej ne slišimo, tipkamo ali podobno sem prepričana da naletim na vas naslednji teden. Na Ljubljanski pasji razstavi namreč, kjer se bo letos razstavljalo 11 kavalirskih lepotcev. Pridemo, vsekakor! Z pasjo mrcino vred :P

Lp,
Ana&Chilly :)