Zimske radosti

Uf, ja... dolgo časa je minilo odkar sva nazadnje pisala tukaj. Pa kaj ko preprosto ni bilo časa. Chilly je pač Chilly in potrebuje 100% pozornost, ko je buden. Kar pomeni neprestano ponavljanje trikcev (za salamo seveda in to izključno tiste ki mu ustrezajo v vsakršnem pogledu), učenje novih zanimivih in obvezno atraktivnih in ne prezahtevnih trikcev, skakanje in miganje okoli njega, čohanje in metanje igrač in zanj zelo priljubljeno norenje po vrtu...

Nekako se mi dozdeva da končno premagujeva to tečno obdobje pubertete :)
Kar velja predvsem zanj, bi imeli morda za pripomniti moji starši...
Odpoklic, ki je med pasjo puberteto izginil brez sledu se nama nekoliko povrača, a še vedno si ga nekako ne upam spustiti na neograjenem prostoru. Visok sneg nama pri učenju le-tega sicer precej pomaga. Včeraj sem ga dala v sneg in se je začuda držal manj kot en meter za mano... Niti ni pogledal v drugo smer. Morda zato, ker mu ta čuden a strašno zabaven sneg kljub vsemu ni nekaj "normalnega".

Čez sneg skače kot kakšna srnica. V bundici seveda. In, ah ta sneg.

V svojem pasjem norenju Chilly niti ne opazi, da se spreminja v pravo snežno kepo. Kepice snega se namreč prijemljejo na njegovo dlako in potem jih je strašno neprijetno spravljati iz pasjega kožuha. Potem pa je jok in stok in grizenje in... topla kopel :)
In potem grozovito fenanje in izmikanje, ter brisanje z brisačami in pucanje ušes in mazanje tačk in tako naprej. Zimske radosti pač.

Torej kako preživljava prvi teden novega leta? Ah, super. Predvsem za njega. Gospoda Kavalirja.

Sneg je namreč strašno fina stvar in vsakodnevni daljši sprehodi po zasneženem gozdu so res krasno krasni. Če bi mi usaj uspelo posneti kakšne krasno krasne snežne slike, ne pa samo rjavih zmazkov z ušesi na beli podlagi.

Počasi bom morala zaključiti, saj danes še nisva opravila "tadolgega" sprehoda, noč pa se že tihotapi na nebo. In Chilly mi poskuša dopovedati, da naju dan pač ne bo čakal dokler jaz ne napišem svojih pasjih pripovedi.

Torej naj zaklučim, da Chilly-a ne bo kar pobralo od samega hudega, medtem ko čaka da se končno zmigam in ga odpeljem ven.
In če se prej ne slišimo, tipkamo ali podobno sem prepričana da naletim na vas naslednji teden. Na Ljubljanski pasji razstavi namreč, kjer se bo letos razstavljalo 11 kavalirskih lepotcev. Pridemo, vsekakor! Z pasjo mrcino vred :P

Lp,

Ana&Chilly :)

Moorje

Včeraj ponoči smo se vrnili z morja. Bili smo na Murterju, v kampu Slanica. Chilly je na morju zeelo užival. V kampu je bilo kar veliko kužatov, tako da je imel tudi družbo. Na plaži se je igral z črno kodrico Ajo, s katero se najprej nista preveč marala, potem pa sta ugotovila, da sta drug drugemu lahko odlična družba in noriji potem ni bilo konca. Igral pa se je tudi z Nemškim špicem Bigi-jem, maltežanko Sophie in Border Collijem Kali-jem. Nad vodo Čilko sicer ni bil preveč navdušen, se je pa kljub temu po vodi prevažal s čolnom in desko. Spala sva skupaj v šotoru in moram reči, da je bil glede na množico novih neznanih vonjav in glasov zeloo priden. Seveda je sem pa tja tudi malo zalajal, največkrat v odgovor kakšnemu drugemu pesjančku. V nekaj dneh ga je poznal cel kamp. Zaradi tega sva od šotora do plaže hodila pol ure, kajti vsakih nekaj metrov naju je kdo ustavil in prečohal Chilly-a, ki je ves navdušen nad tolikšnjo pozornostjo vse prelizal in skakal od veselja. V glavnem, imeli smo se fajn.

Na žalost imam bolj malo slik, ker nam je po dveh dneh crknil fotoaparat in še v tistih dveh dneh smo komaj posneli kakšno sliko, ker ko si pritisnil na gumb za slikanje je bil mali že na drugem koncu plaže. Ampak nekaj je pa vseeno.

Lep morski pozdrav

Ana&Chilly :)

Ojla, Chilly tukaj!

Končno sem tudi jaz dobil čisto svoj pasji blog. Naj se vam predstavim. Sem Chilly, 5- mesečni kavalirček ruby barve. Skotil sem se 10. februarja. Sem malo poseben, saj imam po glavici in prsih belo liso. To sicer po standardu ni zaželjeno, a moji lastnici se zdim z njo prav luškan. Itak pa je vzrediteljica rekla, da bo morda celo izginila.

Ko smo že pri vzrediteljih... prihajam iz psarne Perle du Sahel v Pragi. Moje rodovniško ime je Xotic Xception Perle du Sahel. Moja mama je prekrasna kavalirka ruby barve z imenom Venezia of Woodville, moj oče pa je tricolor Toraylac Bohemian Rhapsody.

Moji lastniki pravijo, da sem zeloo priden in nežen kužek(priznam, včasih tudi kaj ušpičim, ampak saj sem vendar mladiček :P ). Lulam in kakam že zunaj. Včasih malo zalajam na kakšnega veelikega kužka. Obožujem družbo kavalirčkov. Zadnjič sem na sprehodu kar poskakoval od veselja ko sem srečal eno kavalirko. Pa še isto stara je bila. Takooj sva se ujela in se eno uro igrala in lovila, lastniki pa so se nama smehljali. Midva bi se še kar igrala, ampak potem sem moral oditi domov.

Hov, hov!
Se tipkamo!

Lp

Chilly & Ana